Za delavnico Gorjanci se
nas je na letošnjem projektnem tednu odločilo 17. V torek, 26. 5.
2015 ob 8.30, smo se ob spremstvu treh profesoric peš odpravili
izpred Gimnazije Novo mesto do planinskega doma na Miklavžu.
Pot je
bila kar naporna, vendar je hitro minila, saj smo se vseskozi
zabavali, pa tudi sonce nas je spremljalo celo pot. Z enim vmesnim
postankom za malico, smo v planinski dom na Miklavžu prispeli okoli
14. ure, kjer nas je že pričakalo dobro kosilo. Potem ko smo si
spet nabrali moči, smo postavili taborni ogenj. Proti koncu dneva
nas je čakalo še nekaj spoznavnih iger. Z njimi smo se na zabaven
način malo bolje spoznali med seboj in tako smo že prvi dan postali
dobri prijatelji. Taborni ogenj, ki smo ga postavili po kosilu, naj
bi zakurili takoj po večerji, a nas je presenetil dež in smo zato
banane in krompir spekli naslednji dan.
Naslednje jutro nas je dobro
prebudila jutranja telovadba, potem smo imeli zajtrk, po njem pa smo
se razdelili v dve skupini. Vsaka skupina je zgradila svoje bivališče
le iz materialov, ki smo jih našli v naravi. Naši edini pripomočki
so bili žaga, nožek, kladivo in vrv. Vsaka skupina se je pri
gradnji bivališča odlično odrezala. Izdelali smo posteljo, mizo,
stole, klopce, omarico z dvema poličkama, stopnice, tuš, okno in
vrata. Tudi kuhinja in stranišče nista manjkala. S tem smo
dokazali, da smo zelo ustvarjalni, da se znajdemo v naravi in da bi
se v naravi dobro odrezali tudi takrat, ko bi bilo to potrebno.
Ker nas je naporno delo v
gozdu pošteno izmučilo, smo se že veselili kosila, s katerim smo
znova pridobili energijo za nadaljevanje dneva. Da bi kar se da dobro
spoznali goro, na kateri smo preživeli 3 dni, smo se razdelili v 4
skupine in hodili po poti, ki so nam jo pripravile profesorice.
Sproti smo reševali naloge, spoznavali rastline in zgodbe z
Gorjancev ter se pri tem zabavali. Na koncu je seveda zmagala ekipa,
ki je imela najhitrejše noge. Lepo vreme nam je bilo tokrat
naklonjeno, zato smo po končani orientaciji na ognju spekli krompir
in banane, ki so bile tako dobre, da so se vsakemu od nas še dolgo
cedile sline.
Najboljši del dneva pa je šele prišel. Po večerji
smo pograbili svetilke in se peš odpravili na nočni pohod na
najvišji del Dolenjske – Trdinov vrh. Pot je bila strma, a smo vsi
srečno prispeli. Tam smo imeli neverjeten pogled na Novo mesto,
osvetljeno z nešteto lučmi. Tudi strašljivih zgodb, smeha in
zabave ni manjkalo. Po prihodu v dolino smo vsi utrujeni zaspali,
rahlo žalostni, ker se je naše druženje bližalo koncu. Naslednje
jutro smo vstali in spakirali vso opremo, ki smo jo prinesli s seboj
in se odpravili nazaj. Tokrat smo lažje prišli na cilj, saj smo
vedeli, kaj nas čaka, vendar smo kljub temu vsi blatni ob 13.30 uri
stopili pred vhod Gimnazije Novo mesto.
Laura Medved
Ni komentarjev:
Objavite komentar