SPREJEMAMO DRUGAČNOST

Na delavnici Sprejemamo drugačnost smo se dijaki 2. letnika učili sprejemati ljudi, ki so po izkušnjah, spolni usmerjenosti ali veroizpovedi drugačni od nas. V dveh dneh smo se srečali z različnimi predsodki na več področjih.


Obe skupini smo izkusili pogovor z živimi knjigami, ogledali smo si film Parada in ga analizirali. Drugi dan nas je obiskal g. Goran Šljivić, paroh pravoslavne cerkve, obiskali pa smo tudi islamsko molilnico in društvo DRPD. Prva skupina je obiskala še evangeličansko cerkev, druga pa frančiškanski samostan.

Film Parada režiserja Srdjana Dragojevića je tragikomična zgodba o starih in novih balkanskih ranah. Geja Mirko in Radmilo skušata organizirati parado ponosa v Beogradu, vendar naletita na srdit odpor 

nacionalistov. Zgodbo spremljamo skozi motive ljubezni med homo- in heterospolnimi pari ter povezanosti nekoč sprtih narodov Balkana. 

Film je v nas vzbudil močno sočutje, čut za pravičnost in enakopravnost med ljudmi. Dotaknilo se nas je sporočilo filma, da, ko gre za ljubezen, med kriminalcem in 'pedrom' ni razlike.

Paroh Šljivić nam je predstavil pravoslavno cerkev in razlike med slednjo in katoliško. Po pogovoru se je prva skupina odpravila v evangeličansko cerkev, druga pa v frančiškanski samostan in v njihovo knjižnico.

V društvu DRPD nas je vodja društva popeljala po njihovih prostorih, nas seznanila z njihovim delom in nas poskušala navdušiti za prostovoljstvo. Izvedeli smo, katere dejavnosti ponujajo otrokom, ki obiskujejo prostore društva, kako pomagajo staršem otrok in priseljencem, poučila pa nas je tudi o romski kulturi in o romski problematiki v Sloveniji.

ŽIVA KNJIŽNICA

 

Živa knjižnica je oblika dialoga, prek katerega se ozaveščamo in izobražujemo o vrednotah, človekovih pravicah, stereotipih in predsodkih. 
 

Metoda Žive knjižnice nas je skozi neposredno izkušnjo soočila z lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami. Knjige v Živi knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice.

Dijaki smo imeli možnost prebiranja naslednjih knjig: oseba z izkušnjo nasilja in varne hiše, ozdravljen odvisnik, gej, Rom, vegetarijanka oz. veganka, koristnik psihiatričnih storitev, prostovoljec – spremljevalec umirajočih in žalujočih oseb, darovalka organov po smrti, upokojenka, oseba s samopoškodbenim vedenjem, oseba z motnjami hranjenja, lezbijka …

Žiga C. Serini je našo izkušnjo povzel z besedami: »Živa knjižnica je enkratna priložnost za spoznavanje širokega spektra ljudi in njihovih življenjskih zgodb. Vzdušje v programu je bilo sproščeno in prijetno. Ob pogovoru spoznaš, kako smo si različni, a hkrati enaki.«

ISLAMSKA MOLILNICA

 

V islamski molilnici meščit na Gubčevi 43 nam je imam Adnan Merdanović predstavil muslimansko kulturo in verovanje ter razbil nekatere stereotipe, ki jih imamo o muslimanih. Po toplem sprejemu v islamski skupnosti smo bosi odšli v novo molilnico, kjer nas je presenetila skromna opremljenost izjemno funkcionalnega in lepega prostora. Čudilo nas je tudi, da se verniki učijo več sur ali poglavij Korana na pamet, nekateri se poskušajo naučiti celo vso knjigo in postanejo hafisi.

Pozneje smo odšli še v učilnico, kjer poteka tudi verouk za muslimanske otroke. Tam smo še podrobneje spoznali muslimansko vero in se otresli marsikaterih predsodkov o položaju žensk v islamski družbi. Zanimivo se nam je zdelo, da moškim ni dovoljeno spraševati žensk o njihovem premoženju ali ga zapravljati, poleg tega morajo zanje v času menstruacije še posebej lepo skrbeti. Res pa je, da v manj razvitih državah prihaja do napačnih interpretacij Alahovih naukov, zato so ženske moškim še vedno podrejene.

Naučili smo se, da muslimanska etika vedenja izhaja iz verovanja, da je vse živo ustvaril Alah, in se mora zato spoštovati. Ta načela vključujejo mnogo socialnih odgovornosti, kot so spoštovanje staršev, sosedov in skupnosti, poštenost, potrpežljivost in zanesljivost. Pobijanje živali za zabavo je v islamu prepovedano. Imam je bil odprt tudi za naša vprašanja. Izvedeli smo, kako poteka muslimanska poroka, da se lahko poročajo tudi imami, kako se razumejo s sosedi, kaj zanje pomeni tridesetdnevni post in romanje v Meko.

Obisk islamske molilnice je bil eden izmed najljubših delov delavnice Sprejemamo drugačnost, saj večina izmed nas za muslimansko skupnost v Novem mestu sploh ni vedela. Nekateri smo se z muslimansko molilnico in Koranom srečali prvič, izvedeli smo veliko novega, predvsem pa razbili stereotipe, ki jih imamo o islamu. Vsaka izmed aktivnosti v obsegu delavnice je bila na svoj način zanimiva in poučna, namen vseh pa je bil enak: spodbujati strpnost in spoštovanje med ljudmi.

Anja Kvartuh, Nika Muren in Tjaša Recelj (2. a)