Obe skupini smo izkusili pogovor z živimi knjigami, ogledali smo si film Parada in ga analizirali. Drugi dan nas je obiskal g. Goran Šljivić, paroh pravoslavne cerkve, obiskali pa smo tudi islamsko molilnico in društvo DRPD. Prva skupina je obiskala še evangeličansko cerkev, druga pa frančiškanski samostan.
Film Parada režiserja
Srdjana Dragojevića je tragikomična zgodba o starih in novih
balkanskih ranah. Geja Mirko in Radmilo skušata organizirati parado
ponosa v Beogradu, vendar naletita na srdit odpor
nacionalistov.
Zgodbo spremljamo skozi motive ljubezni med homo- in heterospolnimi
pari ter povezanosti nekoč sprtih narodov Balkana.
Film je v nas
vzbudil močno sočutje, čut za pravičnost in enakopravnost med
ljudmi. Dotaknilo se nas je sporočilo filma, da, ko gre za ljubezen,
med kriminalcem in 'pedrom' ni razlike.
Paroh Šljivić nam je
predstavil pravoslavno cerkev in razlike med slednjo in katoliško.
Po pogovoru se je prva skupina odpravila v evangeličansko cerkev,
druga pa v frančiškanski samostan in v njihovo knjižnico.
V društvu DRPD nas je
vodja društva popeljala po njihovih prostorih, nas seznanila z
njihovim delom in nas poskušala navdušiti za prostovoljstvo.
Izvedeli smo, katere dejavnosti ponujajo otrokom, ki obiskujejo
prostore društva, kako pomagajo staršem otrok in priseljencem,
poučila pa nas je tudi o romski kulturi in o romski problematiki v
Sloveniji.
ŽIVA KNJIŽNICA
Metoda Žive knjižnice
nas je skozi neposredno izkušnjo soočila z lastnimi predsodki in
stereotipnimi predstavami. Knjige v Živi knjižnici so namreč
predstavnice in predstavniki različnih manjšin, družbeno ogroženih
skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in
so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z
obiskovalci knjižnice.
Dijaki smo imeli možnost
prebiranja naslednjih knjig: oseba z izkušnjo nasilja in varne hiše,
ozdravljen odvisnik, gej, Rom, vegetarijanka oz. veganka, koristnik
psihiatričnih storitev, prostovoljec – spremljevalec umirajočih
in žalujočih oseb, darovalka organov po smrti, upokojenka, oseba s
samopoškodbenim vedenjem, oseba z motnjami hranjenja, lezbijka …
Žiga C. Serini je našo
izkušnjo povzel z besedami: »Živa knjižnica je enkratna
priložnost za spoznavanje širokega spektra ljudi in njihovih
življenjskih zgodb. Vzdušje v programu je bilo sproščeno in
prijetno. Ob pogovoru spoznaš, kako smo si različni, a hkrati
enaki.«
ISLAMSKA MOLILNICA
V islamski molilnici
meščit na Gubčevi 43 nam je imam Adnan Merdanović predstavil
muslimansko kulturo in verovanje ter razbil nekatere stereotipe, ki
jih imamo o muslimanih. Po toplem sprejemu v islamski skupnosti smo
bosi odšli v novo molilnico, kjer nas je presenetila skromna
opremljenost izjemno funkcionalnega in lepega prostora. Čudilo nas
je tudi, da se verniki učijo več sur ali poglavij Korana na pamet,
nekateri se poskušajo naučiti celo vso knjigo in postanejo hafisi.
Pozneje smo odšli še v
učilnico, kjer poteka tudi verouk za muslimanske otroke. Tam smo še
podrobneje spoznali muslimansko vero in se otresli marsikaterih
predsodkov o položaju žensk v islamski družbi. Zanimivo se nam je
zdelo, da moškim ni dovoljeno spraševati žensk o njihovem
premoženju ali ga zapravljati, poleg tega morajo zanje v času
menstruacije še posebej lepo skrbeti. Res pa je, da v manj razvitih
državah prihaja do napačnih interpretacij Alahovih naukov, zato so
ženske moškim še vedno podrejene.
Naučili smo se, da
muslimanska etika vedenja izhaja iz verovanja, da je vse živo
ustvaril Alah, in se mora zato spoštovati. Ta načela vključujejo
mnogo socialnih odgovornosti, kot so spoštovanje staršev, sosedov
in skupnosti, poštenost, potrpežljivost in zanesljivost. Pobijanje
živali za zabavo je v islamu prepovedano. Imam je bil odprt tudi za
naša vprašanja. Izvedeli smo, kako poteka muslimanska poroka, da se
lahko poročajo tudi imami, kako se razumejo s sosedi, kaj zanje
pomeni tridesetdnevni post in romanje v Meko.
Obisk islamske molilnice
je bil eden izmed najljubših delov delavnice Sprejemamo drugačnost,
saj večina izmed nas za muslimansko skupnost v Novem mestu sploh ni
vedela. Nekateri smo se z muslimansko molilnico in Koranom srečali
prvič, izvedeli smo veliko novega, predvsem pa razbili stereotipe,
ki jih imamo o islamu. Vsaka izmed aktivnosti v obsegu delavnice je
bila na svoj način zanimiva in poučna, namen vseh pa je bil enak:
spodbujati strpnost in spoštovanje med ljudmi.
Anja Kvartuh, Nika
Muren in Tjaša Recelj (2. a)
Ni komentarjev:
Objavite komentar